Citati avtorja Mateja Koležnik

»To se mi zdi relevantno vprašanje, v gledališču so organizirali pogovore o tem, o ustavi, demokraciji, človekovih pravicah ...«

»Nikakor pa nismo pričakovali, da bodo odreagirali na igralca. Zato sem rekla 'leni levičarji', ker smo zadovoljni že s tem, da se blago zaderemo, zažvižgamo – in potem ne naredimo ničesar več.«

»Ja, žal se zdi, da smo progresivni ali pa levo usmerjeni Evropejci v tem trenutku zadovoljni že, če nekaj poklikamo na Facebooku ali kjerkoli že, nimamo pa občutka, da bi se bilo treba organizirati.«

»Fašizem prihodnosti ne bo imel uniforme, nosil bo kravato.«

»In to je zelo nevarna misel, ki pa je ne podpirajo samo neofašisti, to so mokre sanje vsakega evropskega malomeščana.«

»Raje bi videla, da pridemo na prve strani časopisov zato, ker smo končno v kakšni predstavi postavili prava vprašanja, ne pa zaradi škandala.«

»Nikakor pa nismo pričakovali, da bodo odreagirali na igralca. Zato sem rekla 'leni levičarji', ker smo zadovoljni že s tem, da se blago zaderemo, zažvižgamo – in potem ne naredimo ničesar več.«

»Ja, žal se zdi, da smo progresivni ali pa levo usmerjeni Evropejci v tem trenutku zadovoljni že, če nekaj poklikamo na Facebooku ali kjerkoli že, nimamo pa občutka, da bi se bilo treba organizirati.«

»To je torej to vprašanje, kaj bomo Evropejci naredili, da bomo zaustavili ta strašni val zanikanja antifašizma, ki ga gledamo po Evropi.«

»Zdaj debatiramo o tem, ali so ljudje res že tako neumni, da ne vedo, kaj je igralec, namesto da bi fokus ostal pri tem, da fašizem raste, da ni nasilen, da ne izgleda kot Hitler in da nič ne naredimo.«

»neverjetno ponosna«

»To bi pričakovala od ljudi, proti katerim glasujemo, ne pa od ljudi, ki bi naj bili na naši strani.«

»V naslednjem valu fašizma ne bo pošasti. Tam bodo normalni, prijazni ljudje.«

»to gre pri tokratni uprizoritvi pravzaprav za obnovitveno predstavo.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam.«

»Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov.«